odgovor brez odgovora

"Flying Man" (v proizvodnji) F120

Od včeraj me boli grlo。Nimam vročine, tako da se mi zdi, da gre le za (navaden) prehlad.。sobotno popoldne、Mogoče zato, ker sem videl nekaj slabega.。

Delo v teku。Stvari ne gredo čisto po načrtih.。Neprijetno、Gre tako kot hočem、To "delaj, kar hočeš" samo po sebi ni dobro.。Torej、Moram premisliti、Medtem ko sem se odločal, kako daleč naj se vrnem in razmislim o tem,、začnite obtičati v labirintu。

Toda、Kar zdaj mislim, je: "Ne iščem odgovorov, ki nimajo odgovorov."。No torej、Kaj naj storimo? Kot rečeno、Ni poti。seveda。Če bi obstajal način, da bi našli odgovor, ki nima odgovora、To je bolj čudno。Na koncu je občutek。

Kakšen je občutek?、vse o tej osebi。Fizična moč in energija、Znanje, izkušnje in preference、“Počutje” vse skupaj。Počnite to, dokler se ne počutite dobro。Poskus in napaka ali obotavljanje、Besede veljajo za veliko različnih stvari、Če vas zapeljejo takšne besede, ne boste dosegli ničesar.。Vse kar morate storiti je, da to počnete, dokler se vam ne zdi dobro.、Nikakor ne morem narediti več kot to。

Svetišče Yasukuni

V trgovini
"Shin-chan Manju" in drugi

Pohiti popoldne、Šel sem si ogledat slike Roberta Bosisia na Italijanskem kulturnem inštitutu v Kudanu v Tokiu.。Bilo je zelo kakovostno delo.、Obstajajo samo 4 točke。Na voljo sta dve umetniški knjigi.、Tudi če ga gledate, je 30 minut vsega skupaj dovolj.。Vprašal sem, ali prodajajo umetniške knjige.、"Samo gledam," je kratko rekel.。Vzel si bom čas, da se spomnim in odšel domov.。

Ko pridete do zgornjega kota Kudanzake, je svetišče Yasukuni tik pred vami.。Še nikoli ga nisem videl、Izkoristil sem priložnost in vstopil.。Malo me preseneča, da je še veliko drugih mladih žensk。Tudi če grem notri、Imate kakšne lekcije ali kaj?、Skupina razmeroma dobro oblečenih žensk je sedela skupaj v skupini.。Ta nosi kratke rokave in tava naokoli v znoju.。Včeraj je bilo vroče。Presenetljivo je, da je toliko Kitajcev.。Čezmorsko usposabljanje o "zgodovinski zavesti"?

Na poti domov、Hiter pogled na trgovino razkrije ``Shin-chan Manju`` in ``Taro Capone Rusk`` s portretom Taro Aso.。Vedel sem za to, vendar sem to prvič videl v resničnem življenju.。Je kot strup、Jesti mi je。

エミリー・ウングワレ

エミリー・ウングワレ「私の故郷」1992

エミリー・ウングワレ(Emily Kame Kngwarreye 1910?-1996)はオーストラリアの中央砂漠の端の小さな集落にアボリジニとして生まれたいわゆる西洋式の教育を殆ど受けたことがなくアボリジニの伝統しきたりの中で育ちそこから出たこともなかった

オーストラリア政府の教育プロジェクトの一環として近くで美術と工芸のプログラムが始められエミリーがそれに参加したのはもう80歳目前の時だ始めはバティック(染色の一種)を学んだが、2年ほどして美術の授業を受けそこで初めてキャンバスに絵を描くことを体験するそれまでは(西洋)絵画に関する一切の知識も経験もなく絵筆を握ったことさえなかった

この時のプログラムの最後に受講者たちの展覧会が開かれそこでエミリーの絵が注目を浴びる。1〜2年のうちに現代絵画の世界的な展覧会に招待されるようになりオーストラリアを代表する作家になる絵というものに触れた瞬間から亡くなるまでのわずか5〜6年世界の現代絵画のなかで特別な位置を占めるまでになった

彼女自身にとってはそのような栄光にほとんど意味はなく依然として砂漠に住み周囲の自然の感覚の中でヤムイモの収穫を祈りそれを食べ感謝の唄を歌い踊るキャンバスに絵具を塗ることもそのような自然な生活の一部分になったということに彼女自身の意味がある1点数億円で自分の絵が売買されることよりヤムイモや地の霊を思いそこに捧げる歌や踊りのもう一つの方法を絵という形で獲得したことが彼女にとっての価値になった計算するとほぼ1日1枚毎朝顔を洗うように昼寝をするのと同じように描いていたらしい、3000枚の絵私はエミリーが亡くなって2年後にその大展覧会を見た