*To je izmišljena zgodba.。
Enkrat zapustite učilnico、Spet sem nazaj。
Kot da ni bilo posebnega razloga za ustavitev.、Nisem se vrnil iz jasnega razloga.。Če bi moral tako reči,、Ker me je nekdo v razredu povabil, naj se vrnem (ponovno povabilo?)、To ni razlog, kajne?。
Učilnico sem obiskoval 10 let.。Skoraj brez odsotnosti。Narisal sem tudi precej veliko sliko.。Toda、Nisem ga prijavil na nobeno tekmovanje.。Tudi učiteljica mi ni posebej rekla, naj ga pokažem.。Osebno sem ga želel malo izdati, ampak、ni bil proaktiven。domov、Ne gre za to, da bi bil s tem nezadovoljen.。Toda、Nekako、Tako kot zrak počasi prihaja iz balona、Nenadoma sem začutila, da se ne počutim več dobro.。
Imam fizično moč。v redu、v redu。Tudi po tem, ko sem pustil pouk, sem imel še vedno željo po risanju.、Tukaj je、Če česa takega ne rečeš, konkurence ne bo.。10Je to letna vztrajnost?。
Narisati moram sliko、ideja pride na misel。Ko rišem、Polne roke obdelave pri roki。Ne morem si misliti.。v、Ko se mi porodi ideja, jo želim narisati.。Ko začnem risati、Kjer tega ne zmoreš、Hitro boste ugotovili, kaj je narobe.、Celo sebe。Toda、Ne vem kaj naj naredim。Ne morem ga pustiti samega.、Se temu reče osebnost?。
Nisem se zato vrnil.。Nekako。Toda、Razmišljam, da bi se naslednjič prijavil na tekmovanje.。Ni tako, da bi si želel biti izbran ali osvojiti nagrado.、Mislim, da se bom še malo bolj potrudil。Toda、Če bom izbran, si lahko nepričakovano zaželim kaj višjega.、hahaha。
